Danes sva se z Ajdo še zadnjič letos odpravili ugasnit sonce. Nikamor daleč, nikamor visoko, samo na Grmado. Po Westrovi, ki me je, mimogrede, čisto navdušila. Kako krasna razgledna pot! Od začetka sicer zelo strma, ampak nič, česar se ne bi dalo preživeti.
Na vrhu sva bili v malo manj kot 50 minutah, časa do sončnega zahoda sva imeli še ogromno. Malo sva pogrešali kakšen vroč čaj, ki bi nama zelo prijal, ker je bilo precej mraz, pa še pihalo je. No, ampak to je za zimo čisto prav.
Sonce se je od leta 2015 poslovilo na lep način. Čar sončnih zahodov je pač v tem, da so vsakič drugačni. In vsakič na svoj način lepi. Tokrat ni bilo prav nič drugače.
Leto 2015 je postreglo s kar nekaj hribi in krasnimi dogodivščinami. Upam, da bo 2016 z njimi še bogatejše!
Ni komentarjev:
Objavite komentar