"Srečo imamo, da so gore tako velike. Človek ves čas uničuje naravo, gore pa so mnogo večje od njega, prevelike, da bi jih s svojim ravnanjem lahko uničil."
To je le ena od mnogih misli, ki jih je na včerajšnjem predavanju v Cankarjevem domu v lahko razumljivi angleščini z močnim nemškim naglasom z nami delil Reinhold Messner. Legenda. Iskriv možakar z močnim karakterjem in še močnejšo voljo. Človek projektov. Tega ne skriva in večkrat pove, da se je z vsake odprave vračal z mislimi na naslednji projekt. To je tisto, kar ga žene naprej. Sledenje sanjam. Tudi mi naj jim sledimo, nam je položil na srce čisto na koncu, tik preden je požel močan aplavz.
Bilo je posebno doživetje. Nimaš vsak dan možnosti sedeti v občinstvu in poslušati človeka, ki je tako močno zaznamoval alpinizem. Človeka, ki se je podal na 2800 kilometrov dolgo pot čez Antarktiko. Človeka, ki je srečal jetija. Človeka, o katerem se je govorilo, pisalo, ugibalo, kovalo raznorazne teorije in se pljuvalo po njem. Človeka, ki je dosegel, kar si je zastavil, ker ima tako jekleno voljo in močno psiho, da si je zaželiš vsaj tretjino, pa bi je imel za izvoz. To je pomembnejše od fizične pripravljenosti, pove. Te je imel že ob prvem vzponu na Everest dovolj, ampak na vrh ga je pripeljala psiha. Volja. Na solo vzponu je po padcu v razpoko sklenil, da gora noče, da gre nanjo, da bo odšel dol, ko prileze ven. Ko je prilezel ven, se je obrnil navzgor, splezal na vrh in s tem dosegel še eno od "nemogočih" stvari, postavil še enega izmed mnogih mejnikov.
Ko si na taki višini, ti telo počasi odpoveduje. Ko prideš na vrh, se ne moreš veseliti. Veseliš se, ko se vrneš dol in spet prideš k sebi. Takrat se počutiš, kot bi se na novo rodil. To te zasvoji in zato ti ni nikoli dovolj. Potrebuješ ta občutek ponovnega rojstva in zato vedno znova in znova odhajaš v višave. Ali na Antarktiko. Led je najhujši pekel - Dante je že vedel, zakaj v devetem krogu pekla vlada večni led.
Ni mu vedno uspelo in tega ne skriva. Ni med tistimi, ki ne želijo govoriti o porazih. O njih je treba govoriti in se jih zavedati, ker se iz njih lahko marsikaj naučiš.
"Iz neuspehov se lahko naučiš veliko več kot iz uspehov - uspeh je seštevek ogromno faktorjev in ne moreš točno določiti, zaradi katerega ti je uspelo. Ko ti spodleti, pa točno veš, zakaj ti je spodletelo."
Ni komentarjev:
Objavite komentar